Dolgo sem imela doma škatlo rokavice za enkratno uporabo, ki je samo stala na polici. Kupila sem jih nekoč za vsak slučaj, potem pa nanje skoraj pozabila. Dokler ni prišel dan, ko sem čistila kopalnico pred prenovo. Pravi kaos: odstranjevanje silikona, raztapljanje vodnega kamna, čistila povsod … jaz pa v obupnem poskusu, da si ne uničim rok.
V nekem trenutku mi je iz rok spolzel nastavek za čistilo. Steklo je špricnilo mimo, kožo je začelo peči, jaz pa sem držala roke pod vodo kot nekdo, ki ga je napadla vojska mravelj. In takrat me je prešinilo – doma imam rokavice za enkratno uporabo, zakaj jih ne uporabljam?
Pograbila sem škatlo, si jih nataknila in razlika je bila neverjetna. Nenadoma me ni več skrbelo, kam pade kapljica čistila. Lahko sem se lotila dela brez strahu, da bom uničila kožo ali nohte.
Od takrat jih uporabljam za sto različnih stvari. Pri barvanju las. Pri rezanju čilija, ker to lekcijo res doživiš samo enkrat. Pri mešanju testa, ki se prime vsega. Pri presajanju rož, da me zemlja pod nohti ne spravlja ob živce. Pri čiščenju pečice in boju z zasušenimi madeži. Vse to je bilo prej mala muka, zdaj pa je veliko bolj preprosto.
Še bolj nepričakovano pa je to, da sem rokavice za enkratno uporabo začela uporabljati tudi pri opravilih, ki nimajo nobene veze s kuhinjo ali kopalnico. Pri barvanju sten, na primer – ker ni nobene potrebe, da bi teden dni hodila okoli z rokami v odtenku pastelno-bela, če pa lahko preprosto snameš rokavice in je težava rešena.
Včasih sem mislila, da so rokavice za enkratno uporabo samo za zdravnike, čistilce ali laboratorije. Danes jih imam v avtu, v kuhinji, v kopalnici in celo v shrambi. Ena škatla traja zelo dolgo, a pride prav veliko pogosteje, kot bi človek pričakoval.
Rokavice za enkratno uporabo so mi res olajšale življenje.