Moj mož je bil lovec in je imel veliko lovske opreme. Med njimi so bili tudi lovski čevlji, ki so bili zelo trpežni, lepi in udobni. Čeprav nisem hodila na lov, so se mi zdeli njegovi lovski čevlji tako dobri, da bi jih jaz imela tudi za hojo v hribe.
Skupaj sva odšla v lovsko trgovino, kjer je bila velika izbira vseh vrst opreme. Jaz sem se najbolj pozvetila iskanju čevljov, ki bi bili primerni zame. Bili so rjave barve z oranžnim dodatkom. Izgledali so zelo lepo, kot pohodni čevlji. Sestava lovskih čevljov je bila takšna, da so bili nepremočjivi in niso spuščali nobenega vonja. Pri samo hoji so bili udobni. Privoščila sem si nove čevlje, s katerimi sem nameravala hoditi po naših hribih. Moj mož je imel podobne lovske čevlje, ki pa so bili nekoliko višji v predelu gležnja. Ko sem jih prvič obula, so bili pri hoji še nekoliko trdi. Ko so se lovski čevlji malo zmehčali, pa je bila hoja res udobna. Tudi podplat je bil protidrsen, tako da sem z lahkoto hodila po skalah. Naslednji vikend planirava, da greva opazovat kozoroge v gore. Seveda greva samo na opazovanje in ne na lov. Hoja navzgor je bila precej naporna, vendar so mi lovski čevlji dobro služili. Videla sva mamico kozoroginjo z mladičem, še dve kozoroginji samički in enega kozoroga z velikanskim rogovjem. Bil je čudovit prizor. Naredila sem prelepe posnetke in fotografije, ki sem jih nato delila s prijatelji.
Potem sva se z možem povzpela na vrg gore, kjer sva si privoščila kavo iz nahrbtnika in sendvič. Ko sva se vračala, je bila precej strma pot. Potrebno je bilo paziti na vsak korak, pri tem pa so nama pomagali lovski čevlji, ki so imeli protidrsen podplat. Prav tako so bili visoki v gležnju, tako da je bil pri sestopu zavarovan, da ne pride do zloma ali zvina.