Z endodontija sem se prvič srečal lani, ko me je začel močno boleti zob, ki je bil že pred leti plombiran. Sprva sem upal, da gre le za preobčutljivost ali morda kakšen manjši karies, a bolečina se je hitro stopnjevala in postajala neznosna. Nisem več mogel normalno jesti, niti spati. Poklical sem zobozdravnico in takoj me je naročila na pregled. Po slikanju mi je razložila, da gre za vnetje zobne pulpe in da bo potreben endodontski poseg, torej zdravljenje koreninskih kanalov.
Priznam, da sem bil sprva nervozen. Endodontija se mi je slišala zapleteno in boleče, a me je zobozdravnica pomirila z razlago, da je postopek danes izjemno natančen in večinoma neboleč, saj se opravlja pod lokalno anestezijo. In res je bilo tako. Med samim posegom nisem čutil bolečine, le nekaj neprijetnega pritiska in zvoka aparatur.
Zdravljenje je potekalo v dveh obiskih. Prvič je zobozdravnica odstranila okuženo tkivo, očistila in razkužila kanale, nato pa jih začasno zaprla. Čez en teden sem se vrnil na kontrolni pregled in končno polnjenje kanalov. Po posegu sem čutil rahlo občutljivost, a bolečina, zaradi katere sem sploh prišel, je izginila že po prvem obisku.
Danes na ta zob sploh ne pomislim več, popolnoma opravlja svojo funkcijo in ni nobenih težav. Endodontija mi je prinesla novo spoštovanje do zobozdravstva, saj mi je omogočila ohraniti lasten zob, ki bi ga drugače verjetno morali izpuliti. Čeprav si takšnih posegov nihče ne želi, sem hvaležen, da obstaja možnost, da se zadeva reši učinkovito, brez večjih bolečin in dolgoročnih zapletov.
Poleg samega zdravljenja me je presenetila tudi natančnost in potrpežljivost, ki jo endodontija zahteva. Zobozdravnica mi je razložila, da gre za mikronsko delo v zelo majhnem prostoru, kjer je vsaka napaka lahko usodna za zob. Spoznal sem, da ni vseeno, kdo poseg opravlja, zato sem še posebej hvaležen za strokovnost in opremo v ordinaciji. Ta izkušnja mi je povsem spremenila odnos do zobozdravstvene preventive.