Bili so lepi dnevi brez bolečin, ko pa so prišli dnevi, ko mi napihnjenost ni dala miru in me je bolel ves trebuh, res ni bilo prijetno. Na začetku se nisem čisto nič obremenjevala, ker sem vedela, da bo minilo. Ko pa sem videla, da napihnjenost vpliva na moje počutje, zdravje, me je začelo skrbeti, ker nisem vedela, zakaj imam bolečine. Vedela sem samo to, da so bolečine prisotne, ko imam napihnjen trebuh.
Zelo težko mi je bilo, ko sem se odločila, da nekaj časa ne bom jedla sladkorja, bele moke in mleka. A bilo mi je nekako jasno, da so to živila, ki bi mi lahko povzročala napihnjenost. Prvi dnevi so bili težki, ker je napihnjenost še kar ostajala, jaz pa nisem jedla skoraj nič. Potem pa sem začela uživati, ko sem si pripravljala zdrave obroke. Po določenih dnevih je napihnjenost minila in počutila sem se veliko lažje. Ta občutek je bil res dober, pa še brez bolečin sem bila.
Spoznala sem, da moje telo ne prenese več vse hrane, da bom morala malo paziti, kaj bom jedla in koliko. Človek očitno pride v določeno obdobje, ko telo reče stop. In pri meni je to bilo sedaj. Telo mi je hotelo nekaj povedati in jaz ga nisem poslušala. Sedaj ga še kako bom, ker res ne želim, da se napihnjenost vrne in z njo bolečine. Takih dnevov si ne želim več. Sama vem, da to ni zdravo, in če bo le možno, se bom še naprej izogibala sladkarijam. Zelo pa mi odgovarja, da zvečer po 18h uri, ne jem več. Tudi to vpliva na napihnjenost, če sem se zvečer preveč najedla. Sedaj tega ne počnem več in moje počutje je vsak dan boljše. Počasi pa bom tudi začela telovaditi, sem raje počakala, da so prej minile bolečine.